Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Nataša Kne Leben · Pridružen/-a: 26.04. 2007, 22:07 Prispevkov: 21

Kakršnakoli podobnost z dejanskimi kraji, osebami in problematiko je zgolj naključna.

V neki mali občini, naj ima po naključju 5.000 prebivalcev, je nek mali kraj, naj ima po naključju 800 prebivalcev. To malo občino, tako je ponavadi običaj, vodi župan, v mali občini, v neki mali državi, je na takšnem mestu redkokdaj županja, a počakajmo do naslednjih volitev. Časi se spreminjajo.
V tej mali občini torej obstaja tudi malo večji kraj, za katerega veljajo popolnoma drugačne zakonitosti, kot za zgoraj omenjeni mali kraj. Argumenti, ki se jih županovstvo oklepa pri velikem kraju, za mali kraj ne veljajo. Za velik kraj je MBO grožnja, prebivalstvo je proti, asfaltna baza ogroža okoliški kraj. Predpostavimo, da vse to drži. Zakaj torej taisti argumenti ne zdržijo v malem kraju?
V velikem kraju je večinoma tudi že vse prodano, tako da je molzno kravo treba poiskati drugje. Kako priročen je ob tem mali kraj, ki je tudi volilno veliko manj problematičen. Na volitvah te lahko odnese nenaklonjeni veliki kraj, mali kraj jezička na tehtnici ne more prevesiti, če poskrbiš, da so vsi ostali kraji zadovoljni. V neposlušnem malem kraju so še hektarji, ki se lahko spravijo v denar, ki se bo hitro zapravil za kratkoročno potešitev apetitov, dolgoročno pa bo učinek ničen, t. i. razvoj pa katastrofalno nazadovanje. Tipična podeželska arhitekturna krajina bo uničena. Če se to zgodi, bo okolje degradirano, ker bo degradirano, se ga bo lahko še malo degradiralo, pa čez nekaj časa še malo, pa še malo ...

5. marca 2009 je bila pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice na vzhodu male države okrogla miza z naslovom Kam se izgubljajo kmetijska zemljišča in kje bomo v prihodnje pridelovali hrano, na kateri so izrazili ostro nasprotovanje nadaljnji degradaciji oz. pozidavi kmetijskih zemljišč. V mali državi imamo le 8,8 ara zemljišč na prebivalca, spodnja meja pa bi morala biti vsaj 10 arov. To je dejstvo.

Razprodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč smo priča po vsej mali državi. Akumulacija kapitala na primitivni zgodnjekapitalistični osnovi, kakršna se trenutno izvaja v tej mali državi, bo v polnem zagonu, vse dokler bo ostalo kaj, kar je lahko spraviti v denar. Najlažje je trenutno v denar spraviti zemljišča. Poceni kupi, drago prodaj, pri tem so gozdovi seveda najcenejši, čeprav ekološko daleč najpomembnejši. Gozd vreden 1 ali 3€ na kvadratni meter, je kar naenkrat vreden v najslabšem primeru 50€ v najboljšem pa tudi 150€ ali celo več. Čez noč. Ponudba, ki se ji je težko upreti. Kdor seveda vidi le ped pred seboj, kdor sliši le šelestenje bankovcev, bo hitro preslišal šelestenje gozdov in opozorilni alarm svoje vesti. Bog je pač najprej sebi ustvaril brado. Izgubljanje gozdov ob naseljih ima alarmantne razsežnosti, interesa za zajezitev te erozije ni.

Kje je rešitev zagat? Župani po vsej mali državi so na nek način prisiljeni sklepati dubiozne in škodljive pakte s kapitalom. Za vratom imajo predvolilne obljube, dolgove, prazne račune. Financiranje občin s strani države je zgrešeno in sili tudi majhne občine v iracionalne, pogubne poteze. Država bi morala del finančnih sredstev distribuirati vsem občinam neglede na število prebivalcev in gospodarskih subjektov in s tem zagotoviti vzpostavitev osnovne infrastrukture, najpomembnejša je pač komunalna, cestna in IT infrastruktura. Tako pa je financiranje občin v veliki meri prepuščeno občinskim upravam z župani. Župani imajo v tej mali državi preveliko moč. Zato v mali državi ni občine, ki ne bi po tekočem traku zemljišč razprodajala kapitalu in predvsem gradbenim podjetjem z velikim apetitom. V tej mali državi je 210 občin in vsaka ima vsaj eno industrijsko cono, čeprav so na gospodarskem ministrstvu izdelane strategije, ki v tej mali državi predvidevajo vzpostavitev 9-ih regijskih centrov z velikimi in močnimi ter skoncentriranimi industrijskimi conami. In to je to. Ne pa stihijska, nekontrolirana in na moč škodljiva gradnja industrijskih con vsevprek z glasnim kikirikanjem in šopirjenjem petelinov na majhnih kupčkih gnoja.
Občinske strukture bi tako morale vzpostaviti močne službe, katerih primarna naloga bi bila črpanje evropskih sredstev. Samo to je zaenkrat pravilna pot. Vendar je ta pot seveda veliko težja od preprostega trgovanja z zemljišči po domače, zahteva pač transparentno poslovanje.

In za konec še nekaj o civilnih iniciativah. Civilna iniciativna ni vzrok težav, temveč je simptom težav. Civilna iniciativa vznikne, ko odpovedo demokratični vzvodi oblasti, vznikne torej kot posledica. Civilna iniciativa težav ne povzroča, temveč s prstom kaže nanje. Civilna iniciativa je zato za kateregakoli oblastnika sila neprijetna, ker je njegova slaba vest, ker pokaže na nekaj, kar naj bi ostalo skrito. Recimo temu, da išče resnico. Resnico pa sme iskati povsod, pri ombudsmanki, pri vladi, pri tem ali onem uradu. Pri čemer bralca prosim, da po preprosti logiki ne gre zamenjevati vzroka s posledico.

In nazadnje. V sosednji občini je bilo pred kratkim predavanje uporniškega kmeta Seppa Holzerja iz sosednje male države, ki čuti in razume naravo na edinstven način. Človek brez lažnega gurujevstva. Človek, ki bi ga imela za župana.

Peter · Objavljeno: 24 Mar 2009 17:23 Naslov sporočila:

V takšnem sistemu kot ga imamo, lokalni šerifi nimajo nobenega nadzora in mlatijo kot se jim zazdi. Učinkovit nadzor bi seveda lahko bile civilne iniciative, a kaj ko se ljudem ne da kaj dosti ukvarjati s tistim kar je izven njihovega malega vrtička.

Najboljši nadzor županov pa bi seveda bila njihova lastna vest, če bi jo seveda imeli. Vendar o tem v naši mali občini lahko le sanjamo, takšnega z vestjo ne bomo nikoli izvolili, važno je le, da zna pokazati "razumevanje" za malega človeka in ga kdaj pa kdaj tudi potreplja po rami, ravno tako kot je to zelo dobro znal pokojni glavar na drugi strani Karavank.

Pa en lep pozdrav iz sosednje občine.

Nataša Kne Leben · Pridružen/-a: 26.04. 2007, 22:07 Prispevkov: 21

Uvodnik naklanskega župana Ivana Štularja v Glasu občine Naklo, ki smo ga v poštne nabiralnike dobili 23. 3. 2009, mi ne da miru. Od tega dne ga prebiram podolgem in počez.

Strinjam se, da so odpadki velik problem. Ne strinjam pa se z načinom reševanja tega problema. Niti na državni ravni niti, in še manj, na občinski ravni. Predvsem so sporni "ekološki motivi" naklanske lokalne oblasti, ki se je odločila, da so gorenjske smeti rešljive samo na en način, tako da se MBO ali deponijo ali nekoč oboje skupaj potisne v "podbreško gmajno", kot se je "slikovito" izrazil župan Štular: "Druga lokacija pa je ta, ki smo jo ponudili mi, to je da se tovarna zgradi v "podbreški gmajni" med staro in novo cesto za Tržič, in da se uporabi Kovorsko odlagališče. Mislim, da bi bilo prav, da o lokaciji odloča stroka in da jo po tem potrdi ministrstvo. Le na ta način bomo prišli do končne rešitve."
1. O lokaciji, ki se seli enkrat tja, enkrat sem, da vse te premike komaj še dohajamo, smo že imeli v rokah mariborsko strokovno študijo, ki je bila narejena tako nestrokovno, v kateri je manjkalo toliko parametrov, dejstev in strokovnih sklepov, da so se nam ježili lasje. Lokacija "podbreška gmajna" je bila v tej študiji prepoznana kot neprimerna, skupaj s Kovorjem pa v primerjalni študiji z ostalimi potencialnimi deponijami s hokus pokusom kot primerna. Ob tem naj povem, da je študijo naročila in plačala Občina Naklo. Torej gre za strokovno študijo za znanega naročnika. Je takšna študija lahko neodvisna?

Ivan Štular je v uvodniku dejal:"Poznano nam je tudi, da evropska direktiva ukazuje, da s 15. julijem 2009 prenehamo odlagati na klasičen način in do tega časa si moramo priskrbeti obrate za predelavo, kompostarne in seveda tudi primerna odlagališča."
1. EU v svojih direktivah ponavadi narekuje, izraza ukazuje ne uporablja. Do 15. julija 2009 nam ni nič zaukazanega, saj vendarle živimo v demokraciji.

Naj se oprem na besede okoljskega ministra Karla Erjavca v enem od nedavnih intervjujejv za STA (1. marec 2009): "Ravno za umeščanje teh centrov bi potrebovali drugo stopnjo lokalne samouprave, torej pokrajine. V tem trenutku so projekti za regijske centre pripravljeni, razen za Goriško, nekaj težav pa je tudi na Gorenjskem. Ocenjujem, da bi bilo možno te investicije v tem mandatu, če že ne zaključiti, pa jih do leta 2012 zgraditi ali jih pripeljati do faze gradnje."
1. S prenehanjem odlaganja na klasičen način 15. julija 2009 torej še ne bo nič. Argument lahko pospravimo v kraj, demantiral ga je sam minister.
2. Če za odločitve o gorenjskem CERU do zdaj ni bilo pretirane naglice, tudi zdaj ne vidim razloga zanjo, razen seveda finančnega interesa, tista 2 milijona € letno, ki bi se natekla v občinsko blagajno. Z naglico in apokaliptičnim žuganjem nam ni potrebno groziti.
3. Vsaka pokrajina bi hotela svojo deponijo. Pokrajine mislim, da niso rešitev. Reštev bi morala imeti država.
4. Mimogrede bi opomnila, da bi se nemara splačalo postaviti še kakšen ekološki otok več in kaj več narediti na ločenem zbiranju odpadkov, ne pa samo razmišljati o tem, kam bi jih odlagali. V Podbrezjah imamo le en ekološki otok, s katerega eksistenco dvomim, da so seznanjeni vsi krajani. Če bi bolj ločeno zbirali, bi potrebovali manj deponij in manj "tovarn".

Koliko je Naklo pripomoglo, da je lokacija Tenetiše padla v vodo, vedo v Naklem, župan Štular je v uvodniku zapisal: "Potem je Kranj začel ležerno pri iskanju rešitve v Tenetišah. Vsi poznamo rezultate tega dogovarjanja, da smo nekaj mesecev odpadke morali voziti drugam, na deponijo Jesenice in Kovor in si s tem pridelali približno 2 milijona minusa na Komunali Kranj in seveda še več, za vedno izgubili pravico odlagati na območju Tenetiš."
1. Redkokdaj je kaj za vedno.
2. Vseh 18 občin konzorcija CERO je tedaj glasovalo za lokacijo Tenetiše, okoljsko ministrstvo je reklo, da bo sprejelo lokacijo, s katero se bodo strinjale vse občine, in snedlo besedo.
3. Lokacija Tenetiše je del zaščitenega Udinboršta in upravičeno je pod zaščito. Izgubljena pravica ni bila nobena pravica.
4. Če pri odpadkih šteje le denar, potem bi morala deponija ostati v Tenetišah, da ne bi bilo tega minusa, kajne? Pa temu ni tako.

Naklanska občina je pred leti že predlagala Polico kot primerno lokacijo in počepnila pod pritiskom civilne iniciative, danes župan pravi: "Kranj, ki je že prej trdil, da ima še druge lokacije, pa je sedaj pokazal na lokacijo Exoterm, to je tik ob meji z Občino Naklo. S to lokacijo se ne strinjajo tam okoliški prebivalci, ne strinja pa se tudi naš občinski svet, saj smo mnenja, da naj bo ta tovarna postavljena nekje v bližini odlagališča, saj moramo upoštevati tudi stroške in povzročanje gostote prometa pri prevažanju odpadkov z ene lokacije na drugo."
1. Prav res ne vem, na kateri seji so naklanski svetniki odločali o lokaciji Exoterm. Tudi ne vem, zakaj bi naklanski svetniki odločali o lokaciji Exoterm, saj je lokacija v kranjski mestni občini in naklanski svetniki pač o njej ne morejo odločati.
2. Izraz "tovarna" me resnično pomirja.
3. V Podbrezjah se že DUŠIMO V TOVORNEM PROMETU. Cestno podjetje Kranj, ki je v zasebni lasti, torej ne gre za javni interes, nas vsakodnevno blagoslavlja z drvečimi tovornjaki, ki rohnijo po naših ozkih cestah. Za božjo voljo, VSAKO DRUGO VOZILO V PODBREZJAH JE ŽE TOVORNJAK! Ostalemu tovornemu, deponijskemu ali kakršnemukoli drugemu prometu, se, če dovolite, odrekamo in OSTRO NASPROTUJEMO. Kar je dovolj, je dovolj.
4. Največji stroški pri pobiranju smeti nastajajo na mikrolokaciji, torej pri pobiranju smeti po domovih, medtem ko je prevoz smeti na deponijo bistveno cenejši. Torej tudi ta argumentacija ne zdrži.
5. Tudi s "podbreško gmajno" se ne strinjajo okoliški prebivalci. Samo v Podbrezjah, Bistrici in Gobovcah smo zbrali 418 podpisov proti. Smejo proti biti samo v Naklem, v Podbrezjah pa ne?
6. Tovarna mora biti blizu centra (Kranj), ker imajo take tovarne ponavadi še toplarno, ki naj toploto po najkrajši poti, da se energija ne izgublja, odvaja za ogrevanje mesta.

"Vse te razprtije in neodgovorno ravnanje pa pelje vse občane na Gorenjskem v smer, ki bo zelo boleča, saj bodo stroški odlaganja odpadkov poskočili do občutljive višine. Osebno ne prevzemam nobene odgovornosti za nerešene probleme, ker sem vedno sodeloval in predlagal rešitve, ki bi bile po mojem mnenju in prepričanju še mnogo drugih rešljive in tudi cenovno sprejemljive," je pojasnil župan Štular v uvodniku.
1. Kako gre skupaj spoznanje o neodgovornem ravnanju in stališče, "osebno ne prevzemam nobene odgovornosti ..."?
2. Kdo so "še mnogo drugih"?
3. Smeti bodo dražje v vsakem primeru. Lokacija "podbreška gmajna", in vse zgode ter nezgode z njo, s podražitvijo nimajo nič. Smeti so velik posel. Njihovo predelovanje je velik posel. Zato bodo dražje. "Podbreška gmajna" ima neprecenljivo ekološko vrednost, ker je gozd neprecenljiv. Samo to šteje.
4. Prosim, ne zamenjujmo spet vzroka s posledico. Civilna iniciativa ni krivec težav, civilna iniciativa le opozarja na nepravilnosti, nezakonitosti, ... Kdo je kriv, zvit, zavit, postarani odločajo druge institucije.

"Če ti ljudje mislijo, da škodujejo oziroma nasprotujejo samo meni, jim moram povedati, da delajo škodo celi občini in še predvsem svojim sovaščanom," je zapisal župan Štular.
1. O tem, kdo komu škodi, bi lahko razpravljali v nedogled.
2. Moje ravnanje nima namena škodovati. In ni osebne narave! Ščitim, živim in čutim z naravo in s svojo vasjo.
3. Narava je neprecenljiva. Bankovci so narejeni iz nje in se bodo vanjo vrnili. Plačati je ne morejo.
4. Svojim sovaščanom zaupam.
5. Svojim soobčanom zaupam.

KAKŠNA NAJ BI BILA SLOVENSKA SMETARSKA ZGODBA?
Po mojem prepričanju Slovenija ne potrebuje 15 regijskih centrov za zbiranje odpadkov. Slovenija potrebuje 2 ali največ 3. Enega pri Mariboru, drugega pri Ljubljani in mogoče tretjega ob obali. Slovenija potrebuje vsaj 1 ali 2 sežigalnici, spet pri Mariboru in seveda pri Ljubljani. Ostale deponije po Sloveniji bi morali zapreti, saj nas je le 2 milijona, za eno malo večje evropsko mesto!

Luka Perne · Pridružen/-a: 30.04. 2007, 13:42 Prispevkov: 21

Sicer še nisem prebral glasila, ampak glede na izvlečke iz njega sem že takoj dobil par sivih las... Mogoče se do večera psihično pripravim na še eno dozo besed polnih zavajanja in sprenevedanja.

Nataša Kne Leben · Pridružen/-a: 26.04. 2007, 22:07 Prispevkov: 21

Luka, ko boš prebral in dodobra prežvečil, še malo osivel in se izmozgal, me bo zanimal tvoj komentar.

Vsega niti nisem izpostavila. Precej dolg županov uvodnik je, kot boš videl, skoraj v celoti namenjen "podbreški gmajni".

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli